Nov obrambni holding buri duhove: kaj kritikom sporoča Urška Klakočar Zupančič?

Teden dni po tem, ko je nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) prižgal zeleno luč za ustanovitev novega obrambnega holdinga, še vedno niso znane podrobnosti projekta, s katerim želi vlada spodbujati in krepiti domačo obrambno industrijo.

Z vprašanji, katera podjetja bodo vključena v načrtovani obrambni holding, kako se bo financiral, koliko denarja bo za njegovo ustanovitev in delovanje namenila država ter kako bo potekal nadzor, smo se danes ponovno obrnili na ministrstvo za obrambo (Mors) in SDH.

Odgovorov obrambnega ministrstva, ki ga vodi Borut Sajovic iz vrst največje vladne stranke Gibanja Svoboda, nismo prejeli. Na Morsu naj bi sicer nekatera pojasnila podali na jutrišnji novinarski konferenci o strategiji razvoja obrambne industrije, ki jo je konec julija potrdila vlada in po kateri bo SDH v "imenu in za račun Republike Slovenije" ustanovil nov obrambni holding.

Obrambno ministrstvo ne daje odgovorov, na SDH skopi s pojasnili o holdingu

S pojasnili še naprej ostajajo skopi tudi na SDH pod vodstvom Žige Debeljaka. Za N1 so poudarili, da odgovorov v zvezi s konkretnimi projekti oziroma podjetji, ki bodo vključeni v nov obrambni holding, še ne morejo podati: "Vse aktivnosti v zvezi z naložbami bo namreč izvajal obrambni holding po ustanovitvi na podlagi veljavne zakonodaje in strokovnih standardov, ki veljajo na področju naložb."

Vloga SDH pri razvoju domače obrambne industrije je po njihovih navedbah v strategiji jasno začrtana: "S kapitalskimi naložbami in strateškimi projekti bo SDH podpiral krepitev slovenskega obrambnega industrijskega potenciala, vzpostavljal partnerstva, spodbujal proizvodnjo in prodajo obrambnih sistemov ter prispeval h gospodarski rasti in varnosti države."

Ko gre za financiranje obrambnega holdinga, pa so navedli le to, da je pri tem ključna usklajenost z javnofinančnimi zmožnostmi in strateškimi cilji države. "Podatki o končni sestavi in višini sredstev pa bodo predstavljeni ob zaključku priprave projekta," so poudarili na Slovenskem državnem holdingu.

Finančna sredstva, ki jih ima ministrstvo za obrambo na razpolago za razvojno-raziskovalno dejavnost, s tem pa torej tudi za vključevanje slovenske obrambne industrije, sicer niso neznatna. V letošnjem in prihodnjem letu skupaj znašajo približno 50 milijonov evrov.

Šetinc Pašek predlaga ustanovitev nove posebne parlamentarne komisije

Čeprav naj bi bil glavni namen ustanovitve obrambnega holdinga spodbujanje slovenske obrambne industrije, pa je projekt v strokovnih krogih in delu politike naletel na številne kritike. Te se nanašajo zlasti na netransparentnost, pa tudi pomanjkljiv nadzor. Medtem ko nekateri menijo, da bi nad holdingom in visokimi javnofinančnimi izdatki za vojaško industrijo morala neposredno bdeti država, drugi rešitev vidijo v okrepljenem parlamentarnem nadzoru.

Nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek je zato danes napovedala, da bo predlagala ustanovitev posebne komisije državnega zbora, ki bo "nadzorovala delovanje SDH oziroma njene orožarske posle, za katere bomo davkoplačevalci zaradi zavez vlade Natu letno namenili okoli 2,1 milijarde evrov".

Kot je navedla Šetinc Pašek, je parlamentarni nadzor nad SDH, pod katerega bo spadal tudi "orožarski holding", potreben tudi zato, da bi se izognili "morebitnim prihodnjim orožarskim škandalom in aferam". Ob tem je dodala, da ne verjame, da bi sedanji tričlanski nadzorni svet SDH lahko uspešno opravljal tak nadzor.

Logar: Umestitev holdinga pod SDH je strateška napaka

Parlamentarne stranke smo vprašali, ali ocenjujejo, da je nad delovanjem novega obrambnega holdinga potreben dodaten nadzor. V NSi so poudarili, da je njihov predsednik Matej Tonin pred dnevi opozoril, da bi parlamentarni nadzor morali zagotoviti prek komisije za nadzor javnih financ in odbora za obrambo. Kot je navedel, bi potrebovali tudi dosleden civilni in opozicijski nadzor v nadzornem svetu obrambnega holdinga. Ob tem je bil kritičen do največje vladne stranke Gibanje Svoboda, ki si je po njegovi oceni zaželela "nekaj biznisiranja".

Da odločitev vlade o oblikovanju "vojaškega SDH" v resnici ustvarja "pogoje" za netransparentno trošenje davkoplačevalskih sredstev, opozarja tudi predsednik Demokratov Anže Logar. Kot so za N1 navedli pri Demokratih, bi se morala Slovenija na področju izdatkov za varnost zgledovati po državah, ki imajo to "zgledno" urejeno. Logar je kot primer navedel Švedsko in Francijo.

Predsednik Demokratov je bil kritičen tudi do tega, da bo nova državna družba oziroma holding spadal pod SDH. "V normalnih državah se najpomembnejši obrambni posli vedno izvajajo po modelu vlada-vladi. Če kupiš nekaj od tuje države, se lahko le vlada dogovori za ugodne protidobave. Če ustanoviš vojaški SDH, pa s tem izgubiš pomemben del mednarodno-političnega vzvoda. Dobiš pa seveda pri netransparentnosti," je navedel Logar.

Da je ustanovitev "vojaškega holdinga" zgolj krinka, ki vladi omogoča izogibanje nadzoru in izpeljavo spornih poslov pod pretvezo krepitve obrambne industrije, menijo tudi v SDS. Kot je dejal njihov poslanec Andrej Kosi, že sama struktura holdinga otežuje preglednost in omogoča prikrivanje morebitnih nepravilnosti.

Klakočar Zupančič: Nadzor nad poslovanjem javnih podjetij je v pristojnosti nadzornih svetov

Z vprašanji glede nadzora nad delovanjem obrambnega holdinga smo se obrnili tudi na vse tri vladne stranke. V Gibanju Svoboda nam niso odgovorili, se je pa odzvala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki prihaja iz vrst največje koalicijske stranke.

"Zakon o gospodarskih družbah vladi omogoča ustanovitev javnih podjetjih na različnih področjih, tudi na obrambnem. Nadzor nad poslovanjem vseh podjetij, tudi javnih, pa je v celoti v pristojnosti nadzornih svetov," so za N1 poudarili v kabinetu predsednice državnega zbora.

Ob tem so tudi navedli, da so nadzorniki tako v zasebnih gospodarskih družbah kot tudi v javnih podjetjih za svoje odločitve kazensko in materialno odgovorni. "Predsednica državnega zbora zato verjame, da se bodo nadzorniki, ki bodo imenovani v nadzorni svet omenjenega javnega holdinga, ob opravljanju svojih nalog in sprejemanju odločitev tega dejstva zelo dobro zavedali," so še dodali.

V Levici, ki nasprotuje povečanju izdatkov za proizvodnjo orožja, pa odgovorili z besedami, da "ustanovitev obrambnega holdinga lahko delno razumejo z vidika, da sredstva, ki so namenjena obrambnim izdatkom, odpirajo nova delovna mesta in podpirajo gospodarstvo". Stališče SD še čakamo.

Na SDH pa poudarjajo, da v skladu z veljavno zakonodajo nadzor nad delovanjem holdinga ne bo omejen samo na SDH in organe vodenja ter nadzora novonastale družbe. Nadzor po njihovih besedah izvajajo tudi računsko sodišče, komisija za preprečevanje korupcije (KPK), parlamentarne komisije, kot je KNJF in drugi pristojni organi, s katerimi SDH tudi redno sodeluje in jim poroča.